Serija o zadrževalnih sistemih · 3. DEL

Kaj se zgodi znotraj zadrževalnega hrama ob LOCA

Ob LOCA zadrževalni hram sprejme maso in energijo iz poškodovanega reaktorskega hladilnega sistema. Članek sledi prvemu tlačnemu odzivu, kondenzaciji, zbiranju vode, recirkulaciji ter dolgoročnemu odvodu toplote pri različnih zadrževalnih zasnovah.

Read More

Serija o zadrževalnih sistemih · 2. DEL

Enaka funkcija, drugačen obris

Pri tipičnem tlačnovodnem reaktorju z velikim suhim zadrževalnim hramom obsežen zadrževalni volumen obdaja prostorsko razvejen reaktorski hladilni sistem. Pri vrelovodnih reaktorjih z zadrževalnim sistemom Mark I ali Mark II se para usmerja v vodni bazen, kjer kondenzacija omeji porast tlaka. Razlika ni arhitekturna posebnost, temveč posledica zasnove reaktorja, predpostavljenega sproščanja mase in energije ter izbranega načina obvladovanja tlaka ob nesreči.

Read More

SERIJA O ZADRŽEVALNIH SISTEMIH · 1. DEL

Reaktorska zgradba in zadrževalni hram nista isto

V javnih razpravah se reaktorska zgradba in zadrževalni hram pogosto obravnavata, kot da pomenita isto. V tehničnem jeziku ni tako. Zadrževalni hram opredeljuje njegova projektno upoštevana varnostna funkcija, ne njegova oblika, velikost ali zunanji videz.

Read More

Sledite toploti, ne naslovu

Ko vročina omeji delovanje jedrske elektrarne, razlog praviloma ni pregrevanje reaktorja, temveč količina toplote, ki jo je ob nizkem pretoku in visoki temperaturi reke dovoljeno oddati okolju. Skozi energijsko bilanco, kondenzator in termohidravliko članek pojasnjuje razliko med omejitvijo proizvodnje in izgubo varnostnega hlajenja.

Read More

Ljudje v jedrski elektrarni niso abstrakten “človeški faktor”. So očetje, mame, sinovi, hčerke, prijatelji, sosedje in sodelavci. Ljudje, ki jih nekdo sreča v trgovini, na cesti ali na hodniku bloka – nato pa vstopijo v sistem, kjer njihova mirnost, znanje in disciplina držijo mnogo več, kot se vidi od zunaj.

Nina Lovišček