Ob LOCA zadrževalni hram sprejme maso in energijo iz poškodovanega reaktorskega hladilnega sistema. Članek sledi prvemu tlačnemu odzivu, kondenzaciji, zbiranju vode, recirkulaciji ter dolgoročnemu odvodu toplote pri različnih zadrževalnih zasnovah.
Pri tipičnem tlačnovodnem reaktorju z velikim suhim zadrževalnim hramom obsežen zadrževalni volumen obdaja prostorsko razvejen reaktorski hladilni sistem. Pri vrelovodnih reaktorjih z zadrževalnim sistemom Mark I ali Mark II se para usmerja v vodni bazen, kjer kondenzacija omeji porast tlaka. Razlika ni arhitekturna posebnost, temveč posledica zasnove reaktorja, predpostavljenega sproščanja mase in energije ter izbranega načina obvladovanja tlaka ob nesreči.
V javnih razpravah se reaktorska zgradba in zadrževalni hram pogosto obravnavata, kot da pomenita isto. V tehničnem jeziku ni tako. Zadrževalni hram opredeljuje njegova projektno upoštevana varnostna funkcija, ne njegova oblika, velikost ali zunanji videz.
