Zanesljivost človeškega delovanja v jedrskem objektu je odvisna od usposobljenosti osebja, zasnove sistemov in organizacije dela. Članek pojasnjuje, kako inženiring človeških dejavnikov podpira izvedljivost nalog, razumevanje stanja elektrarne in obvladovanje napak ter kako se ugotovitve iz obratovalnih izkušenj pretvarjajo v preverjene izboljšave.
Jedrski sistemi niso zasnovani okoli optimizma. Zasnovani so okoli verjetnih odpovedi, konservativnih rezerv, fizikalnih povratnih učinkov, redundance in preverjenih varnostnih funkcij. Varnost ni obravnavana kot obljuba, temveč kot dokumentirana lastnost sistema.
Jedrska varnost ni odvisna od popolnega delovanja ene same komponente ali sistema. Temelji na varnostni arhitekturi, ki predvideva odpovedi, omejuje njihove posledice in preprečuje nenadzorovano stopnjevanje.
