Pri tipičnem tlačnovodnem reaktorju z velikim suhim zadrževalnim hramom obsežen zadrževalni volumen obdaja prostorsko razvejen reaktorski hladilni sistem. Pri vrelovodnih reaktorjih z zadrževalnim sistemom Mark I ali Mark II se para usmerja v vodni bazen, kjer kondenzacija omeji porast tlaka. Razlika ni arhitekturna posebnost, temveč posledica zasnove reaktorja, predpostavljenega sproščanja mase in energije ter izbranega načina obvladovanja tlaka ob nesreči.